Kaj pomeni
\"zgodovina\" v luÄi vere? Da bi odgovorili na to vprašanje, je
koristno, Äe izhajamo iz svetopisemskega odlomka.
Izbral sem del govora na gori, kjer Jezus govori o dobrih delih, toÄneje o
milošÄini, molitvi in postu. Jezus postavlja v nasprotje dve vrsti del, lahko
bi rekli dve vrsti zgodovine, dve zgodovini.
Ena je zgodovina milošÄine, ki je dana \"s trobento pred seboj, kakor to
poÄno hinavci v shodnicah in po cestah, da bi jih ljudje hvalili\". Je
zgodovina, ker jo je mogoÄe dokumentirati, ker je vsem na oÄeh, ker oblikuje
javno mnenje: Äloveško mnenje osvetljuje doloÄeno delovanje in ga priznava kot
pomembno, sposobno ustvariti zgodovino.
Obstaja pa še druga vrsta dejanj, drug naÄin delovanja: tisti, \"ko ne ve
tvoja levica, kaj dela tvoja desnica,\" tisti, ki ostaja tajen, skrit in torej
ni zgodovina v navadnem pomenu besede, ker nihÄe ne ve zanj, skorajda niti
tisti, ki sam dela. Torej ni doxa, predmet slave, ne oblikuje mnenja,
nima teže, pomembnosti. In vendar \"tvoj OÄe vidi na skrivnem\" ta
drugi naÄin dajanja milošÄine. Tako je tudi z molitvijo. Obstaja javna molitev
tistih, ki stoje pokonÄno v shodnicah, po vogalih trgov, molitev, ki jo je
mogoÄe fotografirati, dokumentirati, podvreÄi sociološki analizi in se torej
zapiše v zgodovino. In obstaja molitev v skritosti lastne sobe za zaprtimi
vrati, ki je nihÄe ne more poznati, ki ne oblikuje nobenih dokumentov, niti
duhovnega dnevnika. Samo OÄe jo vidi, toda Jezus trdi, da je ta molitev
zgodovina, da ima težo, pomen.
In obstaja post pred ljudmi, ki ga ti obÄudujejo, ki se zapiše v zgodovino v
svetih Äasih. Kakor je tudi post na skrivnem, ki ga potrjuje Bog, post, ki po
Jezusovem \"prinaša slavo\".
Lahko torej reÄemo, da je zgodovina v polnem pomenu, v pozitivnem in zgošÄenem
pomenu tisto, o Äemer ima Bog pozitivno mnenje, in ne tisto, kar vidijo,
zabeležijo in ohranijo kot pomembno ljudje. Zgodovina je to, kar potrdi Bog,
medtem ko vse ostalo njega ne zanima, mineva, se razblini.