Glejte, kako apostol s pičlimi
besedami opisuje novo življenje, ki bi nam vsem ugajalo in za katero si želimo,
da bi postalo obče pravilo za vse človeštvo: \"živeti na tem svetu trezno,
pravično in pobožno.\"

V središÄu treh značilnosti novega življenja je pravičnost; pravičnost je
skladnost z vsem tistim, kar je prav, z božjimi in človeškimi zakoni; je
delovanje v vseh okolišÄinah, kakor je prav; je dajanje vsakemu, kar mu
pripada. Pravičnost je torej krepost, ki ureja vse odnose. V njej je korenina
miru. Živeti pravično pomeni živeti tako, da povsod najdemo vodilo za vedenje v
odnosu z vrednotami, osebami, siuacijami in njihovimi cilji.

Pobožnost pomeni biti domač z Bogom, čutiti njegovo tesno bližino, občutiti jo
z užitkom in veseljem. Pomeni živeti odnose pravičnosti ne z neko hladno
strogostjo, ampak kot prosevanje božje dobrote in nežnosti v vsakdanjem
življenju, vse ure dneva in ne le omejeno na čas molitve.

Slednjič pa še treznost, ki je zmernost, modra uporaba dobrin tega sveta. Ne
smemo zavreči nobene dobrine sveta; prej smo povabljeni, da vse stvari
ovrednotimo glede na njhovo težo, zasluge, da znamo izvajati kontrolo nad
svojimi hrepenenji in disciplino: disciplino čutov, telesa, duha, življenja,
red v stvareh, tako da živimo pravičnost v toplini domačnosti z Bogom.

ÄŒe še dalje sledimo besedilu svetega Pavla, se vprašamo: je mogoče živeti te
resničnosti \"na tem svetu\", v tej družbi? In jih živeti dan za dnem?

Sveti Pavel odgovarja: \"Razodela se je božja milost.\" Novo življenje
je namreč dar, je zastonjska podelitev, ki nam jo daje Bog. Ni preprosto neki
ideal, ki bi si ga zastavili in o katerem bi neomajno vedeli, da smo daleč od
njega; je milost, ki se je že razodela.