Etimološko "diabolos" pomeni razdelitev, tistega, ki ločuje, ki deli; iz tega izhaja pomen tožnik, obrekovalec, preklinjevalec. V Svetem pismu se uporablja za označevanje vsakega nasprotnika božjega kraljestva, od prvega nasprotnika dalje, in nakazuje držo vsega, kar je sovražno resnici in človeku.

Nasprotnik izraža svoje sovraštvo s tem, da meče semena razdeljenosti s podtikanji in obrekovanji; in tako lahko zelo jasno prepoznavamo, kako je ta sila delitve nenehno na delu v človeški in kršÄanski skupnosti z obtožbami, obrekovanji, krivimi razlagami, napihnjenimi nesporazumi. Pomislimo, koliko delitev in koliko slabe volje je v skupnostih in koliko hudega storijo in tako podpirajo igro božjega sovražnika!
ÄŒe se potem vprašamo na ravni posamezne osebe, lahko doumemo v zgodovini vsakega izmed nas, da je božjemu kraljestvu sovražna vsaka stvarnost, ki teži k povzročanju delitev znotraj človeka. Vse, kar nas notranje cepi, na primer lažne samoobtožbe z očitki, z obrekovanjem na božji račun, ko se nam vsiljujejo misli, da nas je Bog morda pozabil, da nas nima rad, kakor si mislimo, da nas je zapustil, da nam ne bo uspelo, da ne bomo imeli moči, da premagamo neko težavo: to vse so stvari, ki jih je sovražnik vrgel v nas, da bi nas razdvojil in premagal.
Drugič pa vrže v nas, nasprotno, strup prevzetnosti, kakor je skušal narediti z Jezusom, ko ga je povabil, naj pokaže svojo izredno oblast in za prazen nič uporabi svoje sposobnosti.