ÄŒe se postavimo v kontekst indijske kulture in religije, mislim, da je treba pritrditi, da ima nenasilje svoje korenine v notranji drži duha, za katero se Älovek moÄno prizadeva in jo imenujemo mir duše in srca.
Ne gre torej za resniÄnost, ki bi jo morali doseÄi, ker je dobra sama v sebi ali ker je politiÄno koristna za Äloveško soglasje, ampak gre za notranjo držo, ki obstaja, še preden se za nekaj zavzemamo. Pot do tega je seveda zelo dolga, to je težka pot askeze. V sebi moramo odkriti vse korenine nasilnega delovanja, odkriti jih v svojih nagonskih kretnjah, v Äustvenih odzivih, v napetostih ali antipatijah, ki se zbujajo v nas, v predsodkih, ki jih imamo v škodo enih in korist drugih. Odkriti moramo torej vse te stvari, ki so na zavedni ravni morda celo prekrite z našo vljudnostjo in zato ostajajo v nas kot moÄne korenine nasilne Äustvenosti. Zatorej je treba preveriti družinske in osebne odnose, Äe nas Äustveno zapletajo z obÄutji zavraÄanja, nesprejemanja, nasprotovanja, mašÄevanja, zmagoslavja, užaljenosti.